Scapin je kanoničen lik zvitega služabnika, s katerim se je veliki komediograf francoskega klasicizma v zadnjih letih gledališke kariere vrnil k tradicijam commedie dell' arte. Njegovi zagovorniki in teoretiki so ga zato kritizirali, saj naj bi se tako spustil od visoke problemske komedije k popularni burki. A repertoarju svojega in bodočih gledališč je Molière s Scapinom oskrbel eno najbriljantnejših, najinteligentnejših in najbolj učinkovitih situacijskih komedij vseh časov.
Premeten, nesramen, smrtonosno duhovit plebejec je Molièrov Scapin, bravurozen iznajditelj zvijač in intrig, ki zna voditi svoje in tuje gospodarje, ve za svoj prav in se zna maščevati, kaznovati gospode, ki si domišljajo, da jim pritiče neomejena oblast nad življenjem drugih. Gospostvu nad slugami in nad sinovi, nad denarjem in tudi nad ljubeznijo se zoperstavi s pogumom in iznajdljivostjo, pri tem pa iz trenutka v trenutek plete niz situacij, ki nasmejijo tako njega kot publiko v dvorani (med temi je najslavnejša tista, v kateri omejeni starec nasproti namišljenim težavam življenja skozi ves prizor ponavlja en sam stavek: »Pa kaj hudiča je iskal na tej galeji!«). In vendar je Scapin v svojem ravnanju vseskozi nesebičen in plemenit: vse kar počne, počne v skrbi za ljubezen drugega (nerodnega sinu svojega gospodarja), za uresničitev tiste najlepše in najsilovitejše želje, ki človeka dviga nad njega samega.