Nastopajoči člani umetniškega zbora v dramskem, opernem in baletnem gledališču.

Porazdelitev vlog med igralce, ki bodo sodelovali v uprizoritvi.

Vzporedna zasedba, oznaka za vzporedni, hkratni študij iste vloge, ki jo pripravljata dva igralca in v tej vlogi izmenično tudi nastopata, alternacija je običajna pri težkih vlogah v uprizoritvah, ki jih bo treba veliko ali pogosto igrati; možna je tudi za več vlog ali celo za vse, tako da na ponovitvah izmenično igrata dva ansambla ali da igrajo isto uprizoritev hkrati v dveh krajih; alternacija vseh glavnih vlog je zlasti pogosta v večjih opernih gledališčih.

Nenadna nadomestitev (prevzem vloge) drugega igralca, ki iz kakršnihkoli razlogov ne more nastopiti.

Spremlja priprave na uprizoritev in si v inspicentski knjigi označi vse spremembe, kakor jih je določil režiser, od premiere naprej je vodja predstave, daje začetek, kliče igralce na oder, opozarja na spremembe scene in ukrepa v izjemnih primerih; če je predstava tehnično in zasedbeno prezahtevna, je inspicientov več.

Se ukvarja z gledališko režijo, z enim temeljnih gledaliških opravil.

Avtor scenografskih osnutkov, poleg kostumografa in režiserja luči poglavitni likovni avtor uprizoritve.

Avtor kostumskih osnutkov; poleg scenografa (pri mnogih uprizoritvah ista oseba) in oblikovalca luči poglavitni likovni avtor uprizoritve.

Kdo se ukvarja s koreografijo, avtor plesa; odreja korake in gibanja, da se sestavijo v integralno umetniško delo.

Odgovoren za neoporečno in funkcijsko ustrezno pisno in govorno podobo besedila v uprizoritvi.

V gledaliških listih označen tudi kot »vodstvo luči« ali »luč«, daje naloge osvetljevalcem in jih nadzira. Po navodilih režiserja, oblikovalca luči, ki je pogosto lučni mojster sam, in scenografa določi luč posamične uprizoritve in jo zapiše.

Po navodilih režiserja, skladatelja ali vodje glasbene opreme pripravi posnetke glasbe, govora in zvočnih efektov ter upravlja tonske naprave.

Raziskuje izvor, nastajanje, zgradbo dramskega dela in teoretične zakonitosti njegovega uprizarjanja; zaradi obsega, zahtevnosti in delovne usmerjenosti jo delimo v teoretično in praktično dramaturgijo.

Igralna sezona, čas (običajno med septembrom in junijem), ko gledališče uprizori vsa besedila svojega letnega repertoarja.

Zavesa.

Organizirano, običajno od režiserja predpisano gibanje igralcev po prizorišču, katerega pomen je v dinamizaciji in ponazarjanju dramskega dejanja, notranjih stanj oseb in odnosov med njimi.